Кирилица: Прага

Praga

Mala Strana

Praga (po češski Praha) jest' stolica i najviše veliki grad od Čehija.

Od sredn'ovečije, Praga jest' jedin iz najviše krasive evropejske gradi. Ona jest' často nazivana "Grad od 100 veži" ili "Serdce od Evropa". Praga bila mesto, gde mnoge torgov`ci, artisti i izumiteli strečali.

Praga jest' polna od istorične monumenti i pokazuje vse artistične stili. Istorični centr od Praga jest' rozmesteni na oba bregi od reka Vltava. Istorični centr sostoja sja iz šest' časti, ktore više rano bili nezaležne grodi, ale bili dane zajedno v 18o stoletije: Stare Mesto, Josefov, Nove Mesto, Mala Strana, Hradčani i Višegrad. Princ Borživoj založil zamok Pražski Grad. V Praga su mnoge muzeji, galeriji, teatri, koncertne sali i ine istorične budin`ki.

Istorija[]

Najviše rane obitateli od oblast', ktore mi znamo, žili v dolina okolo reka Vltava okolo god 500 pred naša era. Slovjanske plemena prišli v Bohemija okolo god 500 v naša era. Jest' legenda ob to, jak grod Praga počal sja. Princesa Libuše, liderica od slovjansko plemeno, vibrala prosti sel'an Pržemisl, čo bi on stal jej muž. Ona skazala k nemu, čobi on šel, našel selo na bregi od Vltava i počal grod tam. Grod stal Praga, vladana od Pržemislovici.

V druga polovina od 9o stoletije, pervopočatočne fortifikaciji od zamok bili vibudovane. V čas od vlada od Vaclav v 10o stoletije, cerkev od svjati Vit bila vibudovana v Pražski Grad. Vaclav bil ubiti od svoj brat, kogda on šel v cerkev. On bil više pozdno učineni svjati. V počatok od 11o stoletije, Pržemislovici počali mat' moc tož v Moravija. Vratislav 2i bil pervi monarh nazivani česki krol'.

Vladatel' Vaclav 1i vladal jak česki krol' od god 1230. On podderžoval umetnost'. Mnoge nem`ci prišli žit' v Praga. V god 1257, krol' Pržemisl Otokar 2i založil Mala Strana, čobi nem`ci žili tam. Posledni krol' iz dinastija Pržemislovici bil Vaclav 3i. On bil ubiti v Moravija.

V čas od sredn'ovečije, Praga stala mnogo važna jak glovni grod od Svjata Rimska Imperija vladana od Karl 4i (1316-1378), ktori bil najviše mocni vladatel' v Evropa v tutto vremeno. Karl učinil Praga veliki grod, on vibudoval Katedrala od Svjati Vit, universitet i proslaveni Karlov Most, ktori ješče tutčas jest'.

Posle Karl 4i, mnoge spori i bor'bi bili v Praga. Svjaščenik Jan Hus kazal, čo Rimskokatolična Cerkev stala prezmerno mocna. On bil areštovani i spaleni. Mnoge človeki soglosili s to, čo Hus kazal. Tutti človeki bili nazivane husiti. Oni metnuli mnoge važne katolične človeki iz okno (nazivano "defenestracija"). Više mnoge bor'bi sledovali, i v čas od mnoge godi, česko krolevstvo bilo vladane od kroli, ktore žili v ine kraji.

St Vitus Cathedral from south — Katedrala od Svjati Vit

Od god 1526, Habsburgi vladali česko krolevstvo. Oni bili katoliki i vladali Svjata Rimska Imperija. V god 1576, imperator Rudol'f 2i učinil Praga glovni grod vmesto Vedna. Praga stala znovu bogati grod, i človeki mogli bit' jak katoliki, tak i protestanti. Posle Rudol'f 2i bili mnoge religijne bor'bi i nektore človeki bili metnute iz okno. Konečno, tutti borbi stali čast' od tridesatletijna vojna. Kogda Ferdinand 2i vigral, mnoge protestanti odšli iz kraj. Nove budin`ki v Praga bili budovane po barok. Nemecki jazik, ne česki, bil oficial'ni. Proslavena imperatorica Marija Terezija mala 16 deta, medžu nim tož Marija Antuaneta, ktora stala francuzska krol'ovna. Kogda jej sin Josef 2i vladal, človeki zakončili bor'bi za religija. Človeki mogli više svobodno kazat', čo oni mislijut, i nijako rabstvo uže nebilo. Praga mala tri časti: Stare Mesto, Mala Strana, Nove Mesto. Bila mnoga kul'tura. Proslavene človeki, na primer Vol'fgang Amadej Mocart, poseščali grod často.

V 19o stoletije, promisl prišel v Praga. Budovali fabriki i železnica medžu Praga i Vedna. Česki nacionalistični muvemant stal mnogo silni posle god 1848. Čehi hoteli upotrebjat' svoj vlasni jazik vmesto nemecki. Kompozitori Bedržih Smetana i Antonin Dvoržak pisali muzika ob svoj kraj i často upotrebjali česke narodne pesni. Nacional'ni Teatr bil otvoreni v god 1881.

V juni 1914, arcivojevoda Franc Ferdinand, naslednik na habsburgski tron, bil ubiti. To pričinilo perva svetna vojna. Posle vojna, nezaležna republika nazivana Čehoslovakija bila iztvorena i Praga stala jej glovni grod. Ona sostojala sja iz Bohemija, Moravija, Slovakija i Karpatska Rus. V god 1938, Adolf Hitler vtorgnul v kraj. Praga bila osvobodena od sovetska armija v maj 1945. Ale komunisti skoro shvatili moc i kraj bil vladani od komunistična partija, ktora poslušala Sovetski Sojuz. Lider Aleksandr Dubček postepno proboval činit' reformi, ale v god 1968, Sovetski Sojuz poslal tanki v Čehoslovakija, čobi on obnovil svoja moc.

Demokratija prišla v Čehoslovakija v god 1989, kogda Aksamitna Revolucija stala se - na primer v Praga na Vaclavska Ploščad'. V god 1993, Čehoslovakija rozdelila sja na dve deržavi - Čehija i Slovakija. Oba tutti deržavi su tutčas čast' od Evropejska Unija.

Kul'tura[]

Prag rathausturm uhr — Astronomični časovnik

Od spadnutije od Železna Zavesa v god 1990, Praga stala jedno iz najviše popul'arne turistične mesta v Evropa. Ona ma budin`ki iz 13o stoletije, ktore su ješče tutden'. Pražski Grad jest' najviše proslaveni. Karlov Most jest' tutčas zatvoreni dl'a transport, čobi pešehodi mogli hodit' na most i kupovat' suveniri. V Praga su mnoge muzeji, palaci i teatri. Turisti obično idut v ploščad' Staromestske Namestije v centr od Praga. Tam su mnoge istorične budin`ki iz različne stoletija i Statuja od Jan Hus. Proslaveni astronomični časovnik jest' na stena od ratuš od Stare Mesto. V Praga su muzeji posvjatene dl'a proslavene človeki, na primer Bedržih Smetana, Antonin Dvoržak i Franc Kafka. Teatr Stavovske Divadlo jest' jedin iz najviše stare teatri v Evropa. On bil vibudovani v 1780e godi i opera Don Džovani od Vol'gang Amadej Mocart mala premera tam.

Praga jest' na spisok od Svetne Nasledstvo od Junesko.

Prag ginger u fred gehry — Tan`cujuči Dom

Ekonomika[]

Praga bila važna v ekonomično žitije od teritorija od tutčasna Čehija od 19o stoletije, kogda region rozvil promisl. Tekstil' i mašini su robene i eksportovane v mnoge kraji. Jeda, elektronika i hemikaliji su produkovane. Nemalo polovina od človeki, ktore rabotajut, su ženi.

Praga stava grod, gde mnoge medžunarodne kompaniji majut svoje centrali. Od pozdne 1990e godi, Praga stala popul'arno mesto, gde mnoge holivudske fil'mi su fil'movane.

Universiteti[]

V grod su nektore universiteti, na primer Karlov Universitet, najviše stari universitet v sredn'a i voshodna Evropa, založeni v god 1348.

Transport[]

Praga ma tri liniji od metro, i mnoge liniji od tramvaj i avtobus medžu predmestije i centr. Jest' tož funikul'or na uzvisina Petržin i lift v Zoologični Park Praga. Vse tutti službi majut jedna biletna sistema.

Pojezdi iz Praga jehajut v velike grodi v sosedne kraji.

Moderni Aeroport Praga-Ruzine jest' upotrebjani od mnoge avialiniji, na primer Česke Avialiniji.