FANDOM


File:Josip Broz.jpg

Josip Broz Tito (serbskja kirilika: Јосип Броз Тито, 7 Mai 1892 – 4 Mai 1980) bil načalnik Socialistja Federacja Republika Jugslaviaf ot 1945 do jego smertu vo 1980. Podčas Drugja svetovja vojna, Tito organizil protifašistja protivoborba znalnja kak Narodnjo dviganie za svobodenie ktorjo bil vedit Jugoslavju partizanum. Pozdue on bil osnovitelnij člen Cominformu,[1] ili odolil Sovietskij vliv (poglediš Titoism) i stal jedin ot glavnju osnovitelum i podporitelum bezaliancovju dviganiu.

Ranjo žitieEdit

Pred pervja svetja vojna i vo vojna Edit

Josip Broz se zrodil vo Kumrovecu, vo malij oblast Hrvatsku Zagorju vo Hrvatsku. On bil sedmjo dete Franju i Mariju Brozu. Jego otec, Franjo Broz bil Hrvatnic i jego matka Marija (zrodila kak Javeršek) bila Slovaknicku. Kak dete on žil so deda (otec jego mamu) vo selu Podsreda, vo 1900 on vstupil do primarju školu (čtiri klasi) vo Kumrovecu, on bil bezuspešnij vo drugij klas i končil školu vo 1905. Vo 1907, Broz načil rabotit kak učinik stroiniku vo Sisak. Tam on bil pritomnij trudovju dviganiu i slavnil 1 Mai - Den Trudu za pervjo vreme. Vo 1910, sviazil so soiuzu metalurgje trudniki, odnakuo vreme i socialdemokratja partia Hrvatsku i Slavoniu. Meždu 1911 i 1913, Broz rabotil za kratkje periodi vo Kamniku, Cenkovo, Munich, i Mannheim, gde rabotil za Benz automobilezavodu; potom on pošel do Wiener Neustadt, i rabotil kak testovij šofer za Daimler.

Vo osenu 1913, on bil rekrutilnij do Ostreih-ungarn voisko. Bil poslatnij do školu dla podprikazniki i stal seržant. Vo Mai 1914, Broz vigral srebrnju medalu na soperenie voiskovjo fehtenie vo Budapestu. Na načenie pervja svetovja vojna vo 1914, bil poslatnij do Ruma, gde bil zaderžilij za protivojnovja propaganda i zaklučilij vo Petrovaradinij krepgrod. Vo Januaru 1915, on bil poslatnij do vostočnju frontu vo Galiciu vojnat protiv Rosia. Raspoznal se kak sposobnij voiak i bil rekomendilij za voiskovij dekor. Na Paska 25 Marc 1915, bil vo Bukovinu silnuo poranilnij i pohitilnij Ruskimi.

Zaklučnik i revolucnikEdit

Posle trinaset mesaci vo lečilnu, Broz bil poslatnij do rabotnij tabor vo Gorni Ural gde zaklučniki izberili jego dla tabornij načalnik. Vo Februaru 1917, otvratnje rabotniki svobodili vse zaklučniki. Broz vstupil do Bolševnikskja grupa. Vo Aprilu 1917,on bil zvnovu zaderžilij, ali utečil i učastil se na Julskju denum demostraciu vo Sankt Peterburgu vo 16-17 Julum 1917. Na jego put do Suomi bil poimalij i zaklučilij tri tidenum vo Petropavlovskij krepgrod. On bil vnov poslatnij do Kunguru ali otbegil ot poezdu. Ukril se so Rosiskaja rodina vo Omsku na Sibiru gde vstretil jego buvremja svadžena Pelagija Belousova.[2] Posle Oktobrja Revolucia on vstupil do edinicu Červenju Gvardiu vo Omsku. Posle Belja proti ofenziva on otbegil do Kirgiztanu i pozdjuš se vernul do Omsku gde on svadil so Belousova. Vo Vesnu 1918 vstupil do jugoslavijotdel Komunistja parta Sovietju soiuzu. Vo Junu odnakju roču otidil ot Omsku iskat rabota dla podporu svoi rodzina, i bil naemilij kak mehannik blizuo Omsku na jedin roč. Vo Januaru 1920 on i jego svadžena zudelali dolgij put domu do Jugoslavia gde priehali vo Septembru.[2]

Posle jego vernutu , Broz vstupil do Komunistja parta Jugoslaviu. Vliv komunistja parta vo politika Korolstvo Jugoslaviu bistruo rastil. Vo 1920 glosonie, komunistniki vigrali ťí kresli vo parlamentu i stali se treti najsilaja parta. Vigrali mnogost mestje glosenie, oni nabili krepmesto vo drugij naiveljo mesto vo Jugoslaviu Zagreb , electing Svetozar Delić for mayor.


Cite error: <ref> tags exist, but no <references/> tag was found

Ad blocker interference detected!


Wikia is a free-to-use site that makes money from advertising. We have a modified experience for viewers using ad blockers

Wikia is not accessible if you’ve made further modifications. Remove the custom ad blocker rule(s) and the page will load as expected.