| Кирилица: Матија Мајар-Зильски |
Matija Majar-Ziljski
Matija Majar (7 februara 1809 - 31 julja 1892), psevdonim Ziljski, byl slovenski rimskokatoličski duhovnik, jezykoznavec i političny aktivist, kotory jest najmnožej znajemy kako jedin iz glavnyh panslavistov i osnovitelj ideje sjedinjenoj Slovenije.
Žitije[]
Majar urodil se v malom selě Vitenče mimo Hermagora v južnoj Karintiji, onogda čest Avstrijskogo Carstva. Poslě školjnyh lět v Klagenfurtě i v Grazi on rabotal kako duhovnik v slovenskojezyčnyh parohijah v Karintiji, a potom vratil do Klagenfurta, gdě rabotal kako v administraciji rimskokatoličskoj crkvi. Podčas těh lět, Majar byl v kontaktě s slovenskimi etnografami i avtorami rabotujučimi nad vzrodženijem slovenskoj kultury i jezyka, napr. Urban Jarnik, Anton Janežič, Matija Ahacel i Davorin Trstenjak. Pod vplyvom Ilirskogo Dviženija v Hrvatiji, zvlašče slovensko-hrvatskogo poeta i aktivista Stanko Vraz, Majar načel razvivati panslavistične idealy.
V časě revolucije v 1848 godě Majar opublikoval političny manifest, v kotorom žedal objedinjenije vsěh slovenskih krajin v jednu avtonomičnu celost pod nazvoju Slovenija. Podčas slědujučih měsecah Majar razrabotal svoj manifest v program, znajemy kako Sjedinjena Slovenija. Vslěd svojej radikalnoj poličnoj dějatelnosti, Majar byl prěneseny iz Klagenfurta do oddaljenoj parohije v Hohenthurně (slov. Straja Vas). Poslě deseti lět v izolaciji, Majar prěbyval v Moskvě v 1867 godě črez četyri tyždnji, čo pričinilo konflikt s crkovnym praviteljstvom. Potom vratil k publičnomu žitiju. Proboval vvesti Kirilicu za slovenski jezyk, opublikoval svoje etnografične raziskivanija i propagoval svoje radikalne panslavistične ideje. V 1870 imal stati profesor v Odesě, ale toj plan ne uspěl, tomu že russka vlada ne vpustila go v državu. Od 1885 Majar žil v Pragě do svojej smrti v 1892 godě.
Uzajemni Pravopis Slavjanski[]
Kromě aktivista i duhovnika, Matija Majar-Ziljski byl takože jedin iz pionerov medžuslovjanskogo jezyka. V 1865 godě izdal knigu «Uzajemni pravopis slavjanski - uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska», v kotorej ne prědstavil novogo jezyka, ale sposob posrědstvom kotorogo Slovjani mogli pisati "vzajemno" v vlastnom narodnom jezyku. Na osnově sravnjenija peti slovjanskih jezykov (crkovnoslovjanskogo, russkogo, češskogo, poljskogo i srbskogo) izbral vse formy, kotore srěd Slovjanov sut najmnožej vzajemne. Rezultat jest mnogo sbliženy k modernomu medžuslovjanskomu jezyku.
V godě 1864 Majar opublikoval v svojem jezyku knigu «Sveta brata Ciril i Metod. Slavjanska apostola i osnovatelja slovstva slavjanskoga». V tom jezyku on takože izdal žurnal «Slavjan» v lětah 1873-1875.
Literatura[]
- Wilhelm Baum, Matija Majar-Ziljski (1809-1892). Hermagoras, Klagenfurt 1992
- Matija Majar, Sveta brata Ciril i Metod. Slavjanska apostola i osnovatelja slovstva slavjanskoga. Věna, 1864.
- Matija Majar, Uzajemni pravopis slavjanski - uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska. Praga, 1865.
- Jan Vit, M.Majar Ziljski i jego "Узајемнi правопiс славјанскi". Izviestija.info.
- Запольская Н.Н. "Общеславянский" литературный язык: модели Ю. Крижанича (XVII в.) и М. Маяра (XIX в.). // Славяноведение. - М., 1996, -№ 1.- С. 83-94.